Merino – Udobna in vsestranska oblačila iz čudežne volne

Poleg zgoraj omenjenih lastnosti, kot so edinstvena izolacijska sposobnost, nevtralnost vonja ali visoko udobje, ima runo merino ovc še več prednosti. Majice, puloverji, hlače ali jakne iz merino volne zagotavljajo naravno zaščito pred UV-žarki (do faktorja 40+), so antistatične in težko vnetljive. Poleg tega je kot povsem naraven material razgradljiva brez ostankov in bi v zemlji v nekaj mesecih postala kompost.

Velik del sposobnosti merino volne lahko pojasnimo z njeno izjemno strukturo. Fina in valovita vlakna so močno nagubana, kar pusti veliko prostora za zrak in shranjevanje telesne toplote, hkrati pa izolira pred zunanjim vplivom. Poleg tega imajo higroskopske lastnosti, kar pomeni, da lahko vežejo vlago, površina vlaken in s tem občutek na koži pa ostaneta suha. Še en genialen trik in nasvet za vpogled izhaja iz osnovne kemije, ko se vlakna in molekule vode srečajo ter pri tem sprostijo toploto. Zato se lahko splača nekaj trenutkov počakati v dežju, preden si oblečeš dežno jakno, tako da ti majica iz merino volne zagotovi nekaj dodatne toplote.

Merino volna je zelo fina prvovrstna volna, ki jo danes pridobivajo predvsem od merino ovc iz Avstralije in Nove Zelandije. Ta pasma ovc naj bi izvirala iz Severne Afrike, od koder je prišla v Španijo, kjer je zaradi svojih številnih prednosti hitro pridobila na pomenu. Zahvaljujoč genialnemu volnenemu kožuhu se te puhaste živali dobro znajdejo v skoraj vsakem podnebju in se počutijo udobno tako pri zimskih kot poletnih temperaturah. Njihova dolga dlaka, ki lahko tehta več kilogramov, se običajno strže spomladi.

Navadna volna ima pogosto vlakna, ki so tudi do dvakrat debelejša od merino volne, zaradi česar so vlakna preveč toga, da bi se ob stiku s kožo upognila. Debelina vlaken merino volne pa je običajno manjša od 26 mikronov – človeški lasje imajo za primerjavo debelino med 50 in 100 mikroni – in je tako precej pod mejo praskanja, zaradi česar se funkcionalno spodnje perilo, nogavice in rokavice na dotik zdijo mehki in zračni.

Obstaja več razlogov, zakaj so majice, jakne ali kape in rute iz merino volne še posebej primerne za dolge ture do planinskih koč, avanture v naravi in na smučeh ali divje kampiranje. Eden pomembnejših je vonj. Bolje rečeno odsotnost vonja. Merino vlakna med drugim vsebujejo beljakovino keratin, ki razgrajuje bakterije na koži, ki povzročajo neprijeten vonj. Poleg tega je vlaga odvedena stran od kože, še preden lahko nastane vonj po znoju. Luskasta površina vlaken in volneno mazivo lanolin pa tudi oteži naselitev bakterij že v osnovi.

Čeprav je vedno dobro najprej pogledati navodila na majici ali pajkicah, lahko običajno predpostaviš, da lahko žensko in moško oblačilo iz merino volne pereš pri 30–40 stopinjah. Najbolje je uporabiti detergent za volno na programu za volno, v nobenem primeru pa ne uporabljaj belila ali mehčalca! Vrečka za pranje je še posebej priporočljiva za zelo tanka merino oblačila, da jih boš lahko uporabljal čim dlje. Najbolje jih sušiš na zraku. To je bolj nežno in v osnovi enako hitro.

Čeprav je praksa »mulesinga« v mnogih državah prepovedana zaradi dobrobiti živali, ni vedno mogoče izključiti, da volna izvira od ovc, ki niso bile podvržene temu bolečemu posegu. Predvsem v Avstraliji, največji svetovni proizvajalki merino volne, se postopek rezanja kože okoli repa jagnjet brez anestezije še vedno uporablja, da bi preprečili naselitev muharjevih ličink. Vmes pa so se številni proizvajalci zavezali, da ne bodo uporabljali volne, povezane s takšnimi mučnimi metodami. V razdelku »Kako prepoznam trajnostno pridobljeno merino volno?« najdeš tudi nekaj certifikatov, s katerimi lahko zagotovo veš, da je bila volna pridobljena brez »mulesinga«.

Na srečo so se številni proizvajalci zavezali, da njihova volna izvira od ovc, ki so dobro obravnavane. Velika podjetja, kot je vodilni na trgu Icebreaker, pa tudi mnoga druga podjetja, znana po merino oblačilih, kot so Devold, Ortovox, Mons Royale ali Aclima, imajo stroge standarde, ki jih morajo ovčje kmetije upoštevati. Nekatera od njih vsako leto objavijo poročila o preglednosti na svojih spletnih straneh glede izvora volne in proizvodnih procesov.

Ker izrazi, kot so »naraven«, »organski« ali »ekološki«, v povezavi z merino volno nimajo posebnega pomena glede dobrobiti živali ali trajnosti, se splača vedeti, katere oznake in certifikati preverjajo in zagotavljajo katera merila.

Eden najbolj znanih svetovnih standardov za volno brez »mulesinga« in trajnostno proizvodnjo je »Responsible Wool Standard (RWS)«, čeprav ta oznaka ne zagotavlja, da pri proizvodnji niso bile uporabljene morebitne škodljive kemikalije.

Certifikat »Global Organic Textile Standard (GOTS)« certificira gospodarne, trajnostne izdelke, pridobljene po načelih pravične trgovine, pri katerih vsaj 70 % izvira iz nadzorovane ekološke reje živali. Poleg tega pri proizvodnji ne smejo biti uporabljene nobene škodljive kemikalije.

Certifikat »Naturtextil IVN zertifiziert BEST« je eden najstrožjih okoljskih znakov v industriji. Letni nenapovedani pregledi in možne sankcije omogočajo trajnostno in etično proizvodno verigo, ki izključuje zdravju škodljive snovi in prepoveduje »mulesing«.